Indija, dežela duhovnosti, kontrastov in nasprotij
Naša učilnica Univerze za starejše RIC Novo mesto je vedno polna, ko so v načrtu potovanja. Sploh pa predstavitev poti našega stalnega predavatelja dr. Francija Kokalja. Njegove poti so za nas postale prava dogodivščina, ko nam mirno pripoveduje o svojih poteh, 14 urnih pohodih po zanimivih brezpotjih po oddaljenih deželah. Med osamljenimi domačijami, v maloštevilnih vaseh in pri prijaznih domačinih, ki so gostoljubni, najdejo mir in zadovoljstvo v teh poteh.
Tokrat smo spoznali Indijo, 7. deželo po velikosti in prva po številu prebivalcev. To je dežela kastnega sistema, kjer se ljudje delijo po premoženju in delitvi v kaste. V mestih živi večina prebivalcev, 50% brez sanitarij, v kaotičnem prometu in smetiščih. Med njimi delajo red svete krave. Večina so hinduisti, muslimani. Imajo veliko bogov, božanstev kot zaščitnikov. Je vodnata dežela, strmih pobočij, ki ob poplavah uničujejo domove in cele vasi. Prebivalci obdelujejo polja, pasejo koze. Poplavljena pobočja pogozdujejo s hitro rastočimi drevesi. Z oslički prevažajo tovore, so jim vir zaslužka. Pod visokimi vrhovi se raztezajo lepe doline, poraščene z rododendromi in nasadi čajev. Imajo veliko templjev, posvečenih različnim bogovom, kamor hodijo prosit za dobro življenje. Obiskali so center joge, kamor hodijo zahodnjaki iskat mir. Amritsar je center vere Sikov, ki verjamejo, da smo pred bogom vsi enaki, so proti kastam. Mesto meji na Pakistan. Zlati tempelj na svetem jezeru skrbi tudi za reveže, saj dnevno kuhajo zanje.
14 dni je za našega predavatelja in skupino dober odmik v svet, kjer lepota premaga bogastvo. Potem pa z nami potuje še enkrat, ko vso pot prenese še nam. Tako je prijetno in udobno spoznavati oddaljen svet in se veseliti ljudi, ki to nesebično delijo z nami. Zaželeli smo mu še veliko zanimivih poti in moči, da bo še dolgo spoznaval zanimive dežele in z nami delil svoja doživetja.
Drugi del Četrtkovega srečanja pa smo bili gostje prve razstave Nevene Gošnik Moje sanjarjenje v barvah. Naša učilnica je spet obogatena s slikami naše vrstnice, ki je nam in sebi za svoj 70. rojstni dan podarila 20 del s prvo samostojno razstavo. Začela je s keramiko, nadaljevala s slikanjem. Upodablja v različnih tehnikah: akrilu, pastelu, akvarelu, tušu. Slika cvetje, drevje, različne motive. Poleg slikanja je dobra športnica in dokazuje, da leta niso omejitev, ampak nas obogatijo z novimi užitki. Zanjo vedo tudi v Srbiji, Hrvaški, Romuniji, kjer je razstavljala svoja dela. Svoje znanje in delo je dobro deliti in tako dokazati, kaj vse še zmoremo tudi starejši.
Predsednica Likovnega društva Mavrica gospa Alenka Zupan nas je prijazno pozdravila in zaželela lep dan. Predstavila nam je slikarko in njeno pot do slik. Direktor Gregor Sepaher se je zahvalil vsem za sodelovanje in prisotnost. Nato pa je spregovorila še avtorica, ki je naglasila, da je s slikami povedala več, kot bo sedaj. Podarila je svojo sliko direktorju, on pa je obljubil, da bo to darilo na vidnem mestu v RIC-u pričalo o dogodku. Veliko cvetja in čestitk je sprejela od prisotnih prijateljev. Srečna je delila srečo z nami.
Začelo se je z glasbo učencev Glasbene šole Marjana Kozine, ki vedno obogatijo dogodek. Za sodelovanje se je predsednica zahvalila učencem in profesorjem.
Začela je učenka Inja Luzar, 5.razred violina, ki nas je razveselila z glasbo C. Rollin: Day dream.
Živa Tomažič 6.razred nas očarala z violončelom in glasbo B. Romberg Concertino v d. molu 1.st.
Nazadnje smo uživali ob igranju Trio bratov Hudoklin: Jurij klavir, Jerca violina, Neva violončelo, ko so nam zaigrali C.Norton: Peaceful day in P. Wilson Cha cha Bowing.
Spremljal jih je prof. Damjan Brcar. Pripravili pa so jih profesorica Vida Zorko, Ana Arh, spec. prof. in Matej Mirtek.
Toliko lepega smo doživeli in druženje končali ob mizi in ponujenih dobrotah, s kavico in raznimi sokovi. To je bil lep dogodek za slikarko in bogato druženje z ljudmi, ki ljubijo dobro in lepo. Še dolgo bodo slike lepšale našo učilnico, zato jih pridite pogledat tudi vi. Lepe stvari lepšajo in bogatijo tudi naše življenje.
Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze z starejše RIC Novo mesto.
