Bajeslovje ali slovenska mitologija
Povestičar Simon Prosen nam je na Četrtkovem srečanju Univerze za starejše RIC Novo mesto spet odkrival pomen naših modrosti, ki izhajajo iz bajeslovja. To poimenovanje si je nadel sam, ker pripoveduje po vesti o zgodovinski izvirnosti Slovenije.
Skozi stoletja se je znanje prenašalo s pripovedjo in ostalo je, ker so ga pravi čas zapisali Nikolaj Mihajlov, Pavel Medvešček Klančar, Jakob Kelemina.
Že v besedah bajati so skrite modrosti duhovnost prednikov. V njih spoznamo skrivnosti človeške duše, odnosov do samega sebe in čutenja narave. Le s poznavanjem bajeslovja smo pristni. Želimo le iskreno preživeti na tem kosu zemlje.
Posebno nas je opozoril na Kresnika in kresovanje, na ogenj in moč pomlajevanja. Iskra ima moč pomlajevanja in aktivira življenjsko silo, ogenj pa požge negativno energijo. Ples okoli ognja, skakanje čez kres, to so prošnje in zahvala za pridelek. Kresnik je duh prednikov, zaščitnik kraja.
V našem svetu je pesnik simbol naroda Kurent.
Častimo tudi Vesno, svečenica, znanilka pomladi, modrijanka, vedeževalka, tudi čarovnica je.
V motivih bajk so ajda, vinska trta, jajce, petelin in število pet, ki se ponavlja. Ljudsko izročilo pripoveduje tudi o divjih možeh in ženah, o vilah in čaranju.
Pomembna so tudi drevesa in gobe, ki imajo svoj pomen.
Tako nam naš povestičar odkriva besede in njihov pomen in nas vabi: »Dajmo več bajati!«. Veseli smo, da nas opozarja na preteklost, ki nas uči in opozarja, da nismo samo mi zdaj, ampak je naš rod tu od nekdaj. Učimo se še vedno, morda iz preteklosti spoznamo moč narave in sporočilo za bodočnost!
Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše RIC Novo mesto.
